ZADETEK NA LOTERIJI

1.3.2010

Ja in prišli smo skozi prvi dan. Pa pojdimo lepo po vrsti. Ob pol 1 ponoči smo se vsi vidno živčni začeli zbirati na železniški postaji v Postojni. Od Postojne smo šli proti Zagrebu v vlakom, vozili smo se probližno 3 ure. V Zagrebu so nas takoj pričakali domači brezdomci ter ''mestne legende'' :D. Iz Zagrebške železniške smo se z mestnim tramvajem peljali do avtobusne postaje od ketere smo pot nadaljevali z avtobusom na zagrebško letališče. Tam smo se check-inali ob pol 7 zjutraj. Nato smo počasi odšli na avion, na katerega nas je peljal avtobusek. Od 8.15 do 9.35 (po Angleškem času, se pravi let je trajal slabe dve uri in pol) smo leteli proti Londonu kjer smo pristali na letališču Getwick ter se z avtobusom peljali proti drugemu Londenskemu letališču Heathrow. (vožnja je trajala slabe dve uri). Na letališču heathrow smo se vkrcali v letalo 13.30, od tam smo leteli na Irsko in sicer v mesto Belfast. (let je trajal 1 uro) nato smo pa se iz Belfasta z avtobusom odšli na končno mesto – LONDONDERRY CITY. (za vožnja je trajala slabe 3 ure in je bila nedvomno najutrujajoča) v naše stanovanje smo prišli ob 7 zevečer.

Celotna pot iz Postojne pa do derry-ja je trajala 19 ur:D, peljali smo se z osmimi prevoznimi sredstvi: vlak, tramvaj, avtobus,avtobus, letalo, avtobus,letalo,avtobus. In vsa ta prevozna sredstva niti eno ni imelo zamude, pa kaj ni to večja sreča kot zadeti na lotu. Trajalo je 19 ur, z eno samo zamudo pa bi lahko trajalo tudi preko 24 ur.

letenje preko alp

Vendar pa le ni blo use tako v ''rožicah'' kot je videti. Prvi zaplet se je zgodil že 3 dni pred odhodom, ker je profesorca Keš Dolores nepričakovano zbolela in jo je morala zamenjati profesorca Teja Tomšič.

Na samem potovanju pa se je začelo v Londonu na letališču Getwick, na katerem dela osebje z pomankanjem osnovnega znanja geografije, kateri pomoje sploh niso vedeli, da država Slovenija obstaja kaj šele da je v evropski uniji in, da je za potovanje po državah evropske unije dovolj osebna izkaznica. (ko smo prispeli smo morali pokazati osebni dokument in vsi so šli brez problema skozi razen mene in Mateje, in to zato ker sva naletela na neko osebje ki je bilo grozno pametno da naše osebne iskaznice pa niso pravile, ker na njih ne piše naciolalnosti. Seveda na osebni piše naciolanlost in to je SI, ampak oni jo niso imeli v računalniku, potem so pa naju le spustili.

Na drugem Londonskem letališču smo se počutili kot teroristi, saj so nas zelo temeljito pregledali (in to takšni ljudje ki so na las podobni osami bin ladnu) Martina in jaz (ja spet jaz, sumljiv sem jim) sva morala dati tudi mobitel katerega je nek človek nekaj pobrisal in dal skozi neko aparaturo (bog ve kaj je iskal, mogoče je pa tel klicat mamo domou pa si je sposodil telefon)

Kasneje v večernih urah smo odšli še na sprehod po mestu, katero je bilo precej pusto, vse tiho, nikjer nobenega človeka. Upajmo da bo čez dan kej več ljudi:D

Aia pa še nekaj, že prvi dan smo slišali zelo znano svetovno frazo. ''you are from slowakia'' in to nas je vprašal naš mentor, kater naj bi bil zadolžen za nas skozi celotno prakso:D, kasneje smo mu povedali da we came from slovenia, on pa je pokimal z glavo yes ofcourse (kao vedu da tud to obstaja)

Ob 11 smo pa odšli spat, utrujeni od celodnevne vožnje

Miha Mauer

naše stanovanje